MORJE...

Tropska nevihta.

VIP sedeži.

Po dolgih vožnjah ter cestnih pripetljajih, sva končno le našla pot do Karibov. Venezuela razpolaga kar z  2800 kilometri rajske obale, če odštejemoo ekološko neozaveščenje. Pa vendar, je dostop do določenih predelov z javnim prometom velikokrat omejen. Razlogi so banalni. Odplaknjene in slabo vzdrževane ceste, podrto drevo, pokvarjen avtobus etc.. Ob živce te spravi, da za vsako odpravo nevšečnosti, potrebujejo vsaj teden dni. Tudi v viških poletne seone. Tako pač je. Domačini so temu prilagojeni. Pojasnili so nama, da v tej državi pač nobenega nič ne briga :) 

Ni nama ostalo drugega. Prepotovala sva celo Venezuelo po dolgem in počes. Se švercala na avtobusih, se vozila v avtobusni kabini, stala v vrsti štiri ure in šele nato kupila karti za trajekt, plačala davke za Hugota in tudi za Chaveza etc.. Skratka, na koncu sva le uspela pripluti do Isle Margarite.

Ola ola...viene la ola !!!

Body surfing

Nekoč ena glavnih destinacij evropskih turistov sedaj prepušča svoje čare "kolikor je od njih ostalo" predvsem domačemu turizmu. Znamenite plaže, ki lahko in tudi so konkurirale Maldivom, so edini biseri otoka, kjer sva se lahko od vseh malo nelogično smešnih situacij popolnoma odklopila.

Playa Caribe.

V prijetni atmosferi Patrick hostla, katerega lastnik je prijazen Irec, sva spoznala nekaj ostalih turistov ter se skupaj z njimi podružila, delila izkušnje in preživljala temne urice. V socializmu namreč kljub naravnim bogastvom, varčujejo na elektriki. Ob večerih tu pa tam prekinejo dovod električene energije :)...da se ljudje preveč ne navadijo na materialne dobrine.

Gneča se vali proti plaži.

Caracas, eno najbolj nevarnih mest na svetu.

Obleas (njihove palačinke).