CIUDAD BOLIVAR

Pa'lante comandante.

Mesto požrešnih starih ameriških avtomobilov je poimenovano po največjem ameriškem heroju Simonu Bolivarju. Leži ob tretji največji reki Južne Amerike. Orinoko izvira v Gvajanskem višavju. Reka je pomembna prometna povezava ter vir hrane. Glede na svoj močan pretok, je izjemno hitra, kar otežuje prečkanje reke in plovbo samo.V mestu sva se znašla, saj je pomembno prometno stičišče in izhodišče za ogled turističnih atrakcij. Ena izmed teh je delta Orinoka, polna eksotične flore in faune. Najpomembnejša naravna znamenitost je prav gotovo slap, katerega padec vode je najdaljši na svetu. Slap Salto Angel, je gotovo vreden obiska, a ker nisva imela dovolj časa in tudi denarja (za 2 dni računajo čez 200€), sva ga pustila za naslednje potovanje :)

Reka Orinoco.

Fresh fish my friend.

Stari del mesta je zgodovinsko obarvan, park ob cerkvi na vrhu mesta pa je idealna priložnost za počitek ali za umik s sonca. Kolonialna infrastruktura in mirne ulice v centru mesta, so kot raj med preostalimi deli mesta, ki se dušijo v prodajalnah in kaosu na ulicah.

Mestna hiša.

Socialismo o muerte.

V mestu sva se na koncu zataknila več kot sva planirala. V socialističnem režimu je namreč pomembno, da je povpraševanje večje od ponudbe. Tako, sva čakala dobra dva dni ob 6-ih zjutraj na avtobusni postaji,da sva dobila proste sedeže na avtobusu.

Indijanski otroci z ulic uživajo ob gledanju javne televizije na avtobusni postaji

Pa vendar, vsaka izkušnja na koncu nekaj šteje. Ni boljšega taksija kot stari ameriški chevrolet Malibu. Vožnja je udobna, kot da bi sedel doma na kavču.

Cuba...quiero bailar la salsa :)