torek, 11. oktober 2011

GRAN SABANA






...Y CUANDO ESTUVIMOS POR VENEZUELA





Dežela telebajskov.
S težkim srcem sva se v Manausu poslovila od prijateljev in se odpravila po makadamski poti čez ekvator. Boa Vsta, glavno mesto najsevernejšega brazilskega departmaja, je od Manausa oddaljeno dobrih 800km. Prevedeno v času: 19ur + postanki. Pot je bila mukotrpna. Še posebej zaradi smrdljivega dixija v zadnjem delu avtobusa. Drevesa so bila vedno nižja in na končni destinaciji prešla v travo. V Boa Visti sva zamenjala denar in se z pokom dolarjev odpravila proti eni izmed redkih še obstoječih socialističnih republik. Prečkanje meje je bilo presenetljivo enostavno.


Republica socialista de Hugo Chavez.

Being on the low budget can be fun.
Prva misija v Venezueli je bila menjava denarja na črnem trgu. Venezuela, kot nekoč vse socialistične države, se zapira. Turisti niso dobrodošli, tujie valute niso dosegljive in denar v svetovni monetarni politiki ni veljaven. Venezuela je tudi precej draga država, še posebej če se na potovanje podaš brezglavo. Vsak dvig na bankomatu ali pri bančni uslužbenki namreč 3x preplačaš. Bolj predstavljivo povedano, za 1$ uradno dobiš 3 bolivarjane, na črnem trgu pa kar 9. Ker sva midva imela dobre informacije o situaciji, sva s seboj prinesla dolarje in te tudi dobro menjala na skoraj legalnem črnem trgu. Največji problem je predstavljalo shranjevanje denarja. Ker sva imela namen v Venezueli ostati skoraj mesec dni je bilo denarja za cel pok. Tega pa je težko skriti in to še posebej v eni izmed najnevarnejših držav na svetu.


Winnetou jaha peš :)
Pokrajina Gran Sabana je izjemno lepa. Res škoda, da državni sistem ne pusti promoviranja in da je turistični obisk nizek. Kaj hitro, ko sva se privadila na valuto, sva ugotovila, da je inflacija zelo visoka. To nama je prekrižalo kar nekaj načrtov, saj gotovine ne moreš dvigniti.Vseeno sva si uspela vsaj na daleč ogledati vse naravne lepote, ki jih  dežela ponuja.

Območje je svetovno znano po tepujih - mizastih gorah. Roraima, največja izmed vseh se dviguje čez 1000m visoko nad pokrajino in predstavlja velik izziv vsem pohodnikom, ki bi radi raziskali eno izmed najstarejših površij na našem planetu.

Roraima.
Čeprav sva videla že na tone slapov po vsem svetu, so naju venezuelski še posebej očarali. Na prvega (najbolj znanega) sva naletela v Quebradi de jaspe. Voda se je razlivala po kričeče rdečih skalah in prijetno hladila najine podplate.
Vsak slap je bil zgodba zase, voda pa povsod drugačne barve.
Quebrada de Jaspe.


Yuruani falls.

Nad slapom :)
Muhasto vreme.

Relaksacija.

Ni komentarjev:

Objavite komentar