SALKANTAY in MACHU PICCHU

Izgubljeno inkovsko mesto Machu picchu je težko dostopno, saj leži globoko v džungli. Najlažje dostopno je s privatnim čilenskim vlakom, ki je absolutno predrag za backpackerski žep :).

Po nekaj dnevnem zbiranju informacij, sva se odpravila na pot v lastni režiji.

Kam? Nazaj v planinski raj :)!

Najprej sva se z osebnim avtomobilom pripeljala do Mollepate, 2800 n. v.. Od tu naju je pot vodila strmo navzgor do baznega kampa, kjer sva po šestih urah hoje prenočila.

Pura vida ...

Bila sva prava atrakcija vsem vodenim turistom, ki so ob plačilu 200$ prispeli nekaj ur za nama.
Plačilo na roke lokalnim prebivalcem se je izkazalo za pravi previlegij, saj sva bila deležna prave romantične večerje v kamniti koči v družbi morskih prašičkov ter odprtega ognja.

Pašta 1A.

Vzpon sva naslednje jutro nadaljevala. Po dobrih dveh ,ob pomankanju kisika na poti, sva premagala 1000 m.n.v.. Pri tem nama je bila v veliko pomoč koka, ki pozitivno vpliva na vrtoglavico, lakoto, žejo in pomankanje kisika.



Če placas gre lažje ...

Pot navzgor.

Na 4600 m.v. sva z navdušenjem poslikala vse ledenike, ki so naju obdajali. Sledil je nekaj urni sput. Snežene vršace je nadomestil oblačni tropski gozd.


El paso 4600 m.n.v..



Mistično vzdušje.



Pot v neznano :).

Prenočila sva med quechua govorečimi prebivalci. Kljub prednosti v kapaciteti pljuč, hemoglobina itd. sva po 8ih urah hoje proti vaščanom zmagala turnir v odbojki.

Naslednji dan sva srečala se eno izgubljeno dušo, ki se je potepala neorganizirano. S skupnimi močmi smo se povspeli po inkovski poti med nasadi kave do ruševin, kjer smo občudovali edinstven pogled na Machu picchu ter zeleno dolino pod njim.

Capucino, espreso, latte machiato ...

Machu piccu v ozadju.

V zgodnjih jutranjih urah "3:30" sva se z baskovskim prijateljem podala na šprint do slavnih razvalin. Med 6 urnim obiskom smo prečesali vsako luknjo ter se med srečnimi prvimi 400timi obiskovalci podali na vrh Wayna picchu.

Machu piccu "izgubljeno mesto".



Pogled iz Wayna picchu na eno izmed čudes sveta.

Ko sva že mislila, da je avantur konec je sledil dolg in mučen povratek v Cusco: 10 km hoje, 1,5h taxija in 7 ur avtobusa z obupno glasbo.

Po prihodu nazaj sva ugotovila, da je Machu picchu v pičkovcih :)