San Pedro de Atacama - CHILE

Posledica višine.

Zjutraj sva ob prihodu pred hotel, kjer naju je kasneje pobral avtobus za v Čille srečala prijazni starejši par, za katerega se je izkazalo, da sta Slovenca "ne moreš, da verjameš".

Z Darjo in Janezom smo se  vkrcali na avtobus, ki nas je odpeljal čez nepopisno lepe in mogočne višave Andov.

Ob utrujenem prihodu v San Pedro sva si uredila prenočišče. Nato pa se podala na lov za zanimivimi in koristnimi informacijami. Ker naju je v višavah redek zrak izčrpal, sva prvi dan odsla zgodaj spat.

Valle de la Luna.

Zjutraj sva rentala kolesa ter se podala na nepozabno kolesarjenje po Valle de Luna. Dolina je izjemna, kolesarjenje pa pustolovski občutek se dodatno popestri.

Make me smile:)

Ni blo tako u izi kot zgleda!!

Podzemni rovi.

I'm like a bird.

Naslednji dan sva se ob četrti uri zjutraj z agencijo podala do gejzirjev, 4700 m visoko, kjer sva poleg gejzirjev občudovala lepote pusščve ter se kopala v termalnem vrelcu, ko so bile zunanje temparature  krepko pod niclo. Ana je ta dan trpela za višinsko boleznijo. :(

Skok na 4800m mi je pobral vse moci za nadaljne podvige.

Pred soncnim vzhodom.

King of the jungle...

jaaaaj....

With the spirit.

Potocek zubori...le da ne explodira...

Na razgleni točki.

Kasneje sva ob prihodu v dolino ponovno rentala kolesa ter v družbi psa obiskala Valle de Muerte. Ta naju je, kakor Lunina pokrajina ponovno presenetila s svojo lepoto.

Zvesti prijatlj.

Gost promet.

Zvečer sva skuhala fino piščancjo rižoto ter skupaj z ostalimi priredila pojedino.

Zadnji dan bivanja sva se proti večeru doimislila, da bova naprej v Bolivijo potovala organizirano, saj se je ta način po vseh kalkulacijah izkazal za najcenejsšga.

Oaza.

Najsusnejsa puscava na svetu.

Vulkan nad San Pedrom.